nasvetivajeinkoristnepovezave              

sproščanjeinumirjanjepriplavanju

 

 

Sproščanje in umirjanje pri plavanju

“pravilno dihanje in voda”

 

 

Če se želimo sprostiti, se moramo najprej zavedati razlike med sproščenostjo in napetostjo.

Sproščenost nas polni z energijo, napetost pa nam energijo jemlje.

Umirjanje je rezultat sprostitve telesa. Telo je umirjeno, ko se srčni utrip normalizira, mišice v telesu so sproščene, dihanje poteka enakomerno, telesna temperatura se nekoliko zniža in se počutimo ob vsem tem dobro.

 

Pri dihanju ločimo tri faze:

1. Vdih, ki je aktiven, saj se skeletne mišice kot je trebušna prepona krčijo

 

2. Izdih, ki je pasiven, saj ne zahteva dodatnega dela mišic

3. Odmor med njima, ki s polnimi in s praznimi pljuči spontano zadržimo dih za nekaj trenutkov.

 

Kadar smo sproščeni, je dihanje počasno in globoko.

Vsak plavalec, tudi tisti ki plavajo že dlje časa se sooča s problemom pravilnega dihanja in polnih pljuč. Ko nam v pljučih nastane tako imenovani “balonček” (zaradi zadrževanja diha) in nas to drži na gladini vode, takoj ko vdihnemo, se nam poruši ravnotežje med plavanjem.

Zato skrivnost pravilnega plavanja “tiči” v pravilnem izdihu, ki bo vašo tehniko plavanja izboljšal, jo naredil bolj sproščeno in dosegli boste pravilno ravnotežje med samim plavanjem.

Tehniko plavanja določa tudi ritem dihanja. Ko je glava pod vodo, mora plavalec ves zrak izdihniti, vdihne pa v hipu, ko pridejo usta iz vode. Največja napaka začetnikov je, da zraka ne izdihnejo pod vodo, ampak ga izdihnejo šele, ko so usta iz vode. Pri nadaljnjem učenju plavanja nepopolni izdih privede do zastajanja porabljenega zraka v pljučih, to pa plavalcu onemogoči nepretrgano plavanje na daljšo razdaljo.

 

Po pretiranem držanju glave nad vodo nas vodi naravni nagon po zajetju zraka (zato, da dihamo) in se ustrašimo ter s tem posledično imamo glavo preveč zunaj ali pa v nepravilni legi. To pa povzroča potiskanje bokov proti dnu, ki otežuje plavanje, pri čemer lahko podremo vodoravno ravnovesje lege telesa oziroma tehniko . Pri nepravilni legi tudi obremenjujemo vratno hrbtenico.

Zato je pomembno, da znajo plavalci dihati na vsako stran, ob čemer se ne naprezajo preveč (mišice sprostijo).

 

Kaj pa sploh predstavlja voda za vadečega? Vadečemu predstavlja posebno okolje, v katerem se dobro počuti (nekateri celo bolje kot na kopnem) zaradi svojih precej drugačnih lastnostih.
Voda je nestabilen tekoči medij in pri plavanju skozi tekočino, ki predstavlja za telo velik odpor, se vlečemo, potiskamo, ker je voda gostejša od zraka.

 

 

Zaradi tega se tudi dogajajo napake v tehniki, ki se kažejo s hitrejšo porabo moči in kisika v mišicah, sploh pri daljših razdaljah. Voda na splošno pomirja, pa tudi krepi mišice, dihalni sistem in povečuje odpornost telesa brez škodljivih učinkov.

Če ste zaposleni s številnimi obveznostmi in kronično utrujeni, boste odkrili, da vas voda sprošča tako fizično kot psihično. Saj voda osvobaja napetosti in stres zaradi svoje blagodejnosti.

 

Sproščenosti in uživanja v vodi vam želi

Ekipa Brezmejni